Katera zakonodaja ureja področje spletne prodaje? Natisni

  • Zakonodaja
  • 1


Prodaja preko spleta je oblika elektronskega poslovanja, ki je urejena z več zakoni in predpisi.

Kot prodajalec preko spleta v republiki Sloveniji morate upoštevati predvsem naslednje zakone:

  • Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki določa splošna pravila za opravljanje storitev informacijske družbe, kot so obveznosti glede informiranja potrošnikov, varstva osebnih podatkov, odgovornosti ponudnikov storitev in reševanja sporov.
  • Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki ureja pravice in obveznosti potrošnikov in prodajalcev pri sklepanju pogodb na daljavo, kot so pravica do odstopa od pogodbe, obveznost zagotavljanja garancije in servisa, prepoved nepoštenih poslovnih praks in varstvo pred nepoštenimi pogodbenimi določili.
  • Zakon o elektronskem poslovanju v nebančnih storitvah (ZEPN), ki ureja posebnosti pri opravljanju nebančnih storitev preko spleta, kot so plačilne storitve, zavarovalne storitve, investicijske storitve in drugo.
  • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki določa obdavčitev prodaje blaga in storitev preko spleta, kot so pravila za določanje kraja opravljanja storitve, obračunavanje DDV, izdajanje računov in vodenje evidenc.
  • Zakon o elektronskem podpisu (ZEP), ki ureja uporabo elektronskega podpisa pri sklepanju pogodb preko spleta, kot so pogoji za veljavnost elektronskega podpisa, vrste elektronskih podpisov, certifikacijske službe in priznavanje tujih elektronskih podpisov

To je le nekaj najpomembnejših zakonov, ki jih morate poznati kot prodajalec preko spleta v republiki Sloveniji. Poleg tega morate upoštevati tudi druge predpise, ki se nanašajo na vašo dejavnost, kot so predpisi o varnosti izdelkov, intelektualni lastnini, konkurenci, potrošniških kreditih in drugo. Priporočamo vam, da se pred začetkom prodaje preko spleta posvetujete s strokovnjakom za pravno področje elektronskega poslovanja.

Ne pozabite tudi na zakonodajo, ki odreja področje varovanja in hrambe osebnih podatkov ZVOP-2 in GDPR, saj boste pri obdelavi naročil, najverjetneje obdelovali tudi osebne podatke vaših kupcov.

 



Prodaja preko spleta za kmete

To je pogosto vprašanje, ki si ga zastavljajo kmetje, ki želijo svoje pridelke in izdelke ponuditi širšemu krogu kupcev preko spleta.
Odgovor ni enostaven, saj je odvisen od več dejavnikov, kot so vrsta in obseg dejavnosti, oblika organiziranja, davčni status in morebitne omejitve glede varnosti in kakovosti živil.

Na splošno velja, da mora kmet, ki želi prodajati izdelke preko spletne trgovine, imeti registrirano kmetijsko gospodarstvo in biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev.
Poleg tega mora upoštevati predpise o varni proizvodnji in prometu živil ter o označevanju in sledljivosti izdelkov. Če prodaja izdelke, ki so predmet davka na dodano vrednost (DDV), mora biti tudi zavezanec za DDV in izdajati račune z navedbo davčne številke.


V katerih primerih kmet ne potrebuje podjetja za prodajo preko spleta?

V nekaterih primerih pa lahko kmet prodaja izdelke preko spletne trgovine brez da bi odprl podjetje.

To velja za tiste kmete, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji in prodajajo le lastne pridelke in izdelke, ki niso predmet DDV.
V tem primeru lahko kmet izdaja račune brez davčne številke in se ne šteje za podjetnika. Vendar pa mora tudi v tem primeru spoštovati predpise o varnosti in kakovosti živil ter o označevanju in sledljivosti izdelkov.
Za več informacij o pogojih za prodajo izdelkov preko spletne trgovine se lahko kmet obrne na pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na svetovalno službo za kmetijstvo.

 




Prodaja preko spleta in osebno dopolnilno delo

Ena od možnosti za fizične osebe je, da opravljajo spletno prodajo kot osebno dopolnilno delo (ODD). To je delo, ki ga fizična oseba opravlja občasno ali sezonsko, in ne presega letnega dohodkovnega cenzusa, ki ga določi vlada. Za opravljanje ODD mora fizična oseba pridobiti posebno dovoljenje pri pristojnem davčnem organu in plačevati prispevke za socialno varnost.

Spletna prodaja kot ODD je dovoljena le pod naslednjimi pogoji:

  • Prodajalec ne sme prodajati blaga ali storitev, ki so predmet posebnih predpisov ali zahtevajo posebna dovoljenja, kot so npr. zdravila, alkohol, tobak, orožje, živali itd.
  • Prodajalec ne sme prodajati blaga ali storitev, ki so v nasprotju z javnim redom ali moralo, kot so npr. pornografski materiali, prepovedane substance, ponarejena blaga itd.
  • Prodajalec ne sme prodajati blaga ali storitev, ki bi lahko ogrozila zdravje, varnost ali okolje potrošnikov, kot so npr. neustrezno označena ali pokvarljiva živila, nevarne kemikalije, električne naprave brez ustreznih certifikatov itd.
  • Prodajalec mora zagotoviti ustrezno informiranje in varstvo potrošnikov v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov in drugimi relevantnimi predpisi. To vključuje npr. jasno in verodostojno predstavitev blaga ali storitev, pravico do odstopa od pogodbe v določenem roku brez navedbe razloga, jamstvo za kakovost in ustreznost blaga ali storitev itd.
  • Prodajalec mora voditi evidenco o svojih prihodkih in odhodkih ter izdajati račune za svoje storitve. Prodajalec mora tudi spoštovati davčne in računovodske obveznosti ter plačevati davke in prispevke v skladu z zakonom.

Če fizična oseba ne izpolnjuje teh pogojev, ne sme opravljati spletne prodaje kot ODD. V tem primeru mora ustanoviti podjetje ali drugo pravno obliko poslovanja ter se registrirati pri pristojnih organih.
Spletna prodaja brez podjetja je torej možna le pod določenimi pogoji in z ustreznim dovoljenjem.

 


Pomnite, da se zakonodaja lahko spreminja in dopoljuje
.
Pred pričetkom poslovanja vam svetujemo, da sami opravite raziskavo, se posvetujete z računovodstvom ali pravnikom.
Za nasvete pa lahko zaprosite tudi pristojne državne inštitucije.


Vam je članek v pomoč?
Vaše mnenje nam je pomebno, sporočite nam ali vam je bil članek v pomoč?
« Nazaj